ŠOLA AMBASADORKA EVROPSKEGA PARLAMENTA

Ali ste vedeli, da je Srednja šola Zagorje šola ambasadorka Evropskega parlamenta? Izobraževalni program predstavlja odlično priložnost za dijake, da postanejo ambasadorji Evropskega parlamenta. Tako postanejo predstavniki življenja v EU na svoji šoli. 

Cilj programa je, ozaveščanje o temah EU, spodbujanje k volitvam, zavedanje, da je volilna pravica moč in je v rokah vsakega posameznika. Program je tako predvsem namenjen dvigovanju zavedanja mladih o Evropi in evropski parlamentarni demokraciji, pridobivanju znanja o Evropski uniji, zlasti o Evropskem parlamentu. Poleg poučevanja dejstev o Evropski uniji vključuje tudi pridobivanje izkušenj o evropskem državljanstvu, in sicer, kaj pomeni EU v vsakdanjem življenju in kaj lahko storimo, da bo prihodnja Evropa taka, kot si jo želimo.

Dijaki preučijo gradiva EU, ki jih dobijo pri svojem mentorju. Prav tako so ta gradiva dostopna na spletnih straneh in tudi na info točki v šoli. Večina tem je pokrita pri pouku družboslovja, dodatne aktivnosti pa obsegajo postavitev info točke, objavljanje na FB strani EPAS, pripravo dogodka ob dnevu Evrope ter zunajšolske dejavnosti, vzpostavitev stika s poslanci Evropskega parlamenta.

                                                                     Anamarija Berdelak Potočnik, prof.

SICILIJA SKOZI OČI DIJAKA

Sem David Bukovšek, dijak 1. letnika programa gastronomija. Odločil sem se, da nadgradim svoje znanje stroke s sodelovanjem v Erasmus+ projektu na Siciliji.

V soboto, 18. 12. 2021, smo se zbrali in odšli na avtobus. Ko smo prispeli v Trst, smo počakali na letalo. Po pristanku letala nas je na letališču čakal avtobus, ki nas je odpeljal do hotela. Ko smo prispeli do hotela, smo se nastanili in kmalu odšli na večerjo.

Naslednji dan smo imeli prvo ekskurzijo. Sprehodili smo se po mestu Palermo in si ogledali katedralo ter glavno tržnico, kjer smo okušali italijansko kulinariko. Dnevi so se vrstili en za drugim. Odhajali smo na delovišča. In že je bila pred nami naslednja ekskurzija. Odšli smo v mesto Cefalu. Tam smo si ogledali najstarejšo cerkev v mestu.  2. 1. 2022 smo imeli še zadnjo ekskurzijo. Najprej smo si ogledali še eno cerkev, nato smo se sprehajali po plaži.

Kadar smo bili čez dan prosti, smo včasih odšli na igrišče, kjer smo igrali nogomet in košarko. Po nogometu in košarki pa smo se včasih odšli ohladit v morje.

                                                                                   David Bukovšek, 1. d

MEPI – odprave                                               

Skrb za dobro počutje je v teh časih izjemnega pomena, zato na naši šoli nudimo program MEPI. Kot mentorica sem zadolžena za področje odprav.

Kaj pa je odprava?

Odprava je najbolj zabaven, hkrati pa najbolj zahteven del programa. Zakaj zahteven? Ker vas preizkuša fizično in psihično. Namen odprave je, spodbujanje pustolovskega duha ter spoznavanje različnih, nepoznanih okolij. Velik poudarek je na ekologiji, spoštovanju narave in spoznavanju njene lepote.

Področje odprav nam nalaga naslednje naloge: organizacijo, načrtovanje, pripravo in zaključek (kvalifikacijske) odprave. Odprave zahtevajo skupinsko delo, samozaupanje, odločnost in sodelovanje.

Kot piše na MEPI spletni strani: »Odprava mora obsegati samostojno popotovanje po deželi ali na vodi s točno določenim namenom, udeleženec pa uporablja zgolj svojo fizično moč brez pomoči motornih vozil. Fizična moč se nanaša na hojo, vožnjo s kanujem, jahanje, kolesarjenje ali jadranje.«

Udeleženci imajo izbiro med odpravo, katere glavna sestavina je popotovanje, ali raziskovanjem. Razlika je v tem, da je pri eni poudarek na premagovanju razdalje, pri drugi pa je poudarek na raziskovanju izbranega okolja.

Pred samo odpravo se na šoli organizirajo tudi priprave. Udeleženci se urijo in vadijo situacije, primerne njihovi skupini in tipu odprave, v naslednjih dejavnostih:

• veščine kampiranja in higiena,
• timsko delo,
• oprema, vključno s pripravo seznama opreme,
• prva pomoč in ravnanje v sili,
• prehrana in kuhanje, vključno z načrtovanjem menijev,
• zdravje in varnost,
• orientacija in iskanje poti,
• opazovanje, beleženje in namensko delo,
• kompetentnost v načinu potovanja,
• zavedanje o tveganjih,
• načrtovanje poti, vključno z risanjem načrtov poti.

Koristi za mlade

V okviru tega področja mladi:

• načrtujejo in izpolnjujejo naloge,
• sprejemajo odločitve in posledice,
• se odzivajo na izzive,
• se naučijo zanašati nase,
• razvijajo vodstvene sposobnosti,
• prepoznavajo potrebe in sposobnosti drugih,
• kažejo svojo podjetnost in domišljijo,
• delajo v timu,
• razmišljajo o svojih dosežkih in
• uživajo v bivanju v naravi in ga cenijo.

Vabljeni k prijavi. ‘The more the merrier.’

Anamarija Berdelak Potočnik, prof.

V TEBI JE VEČ, KOT SI MISLIŠ 

Po dvoletnem odmoru, ki nam ga je »predpisala« epidemija novega virusa, smo na šoli ponovno odprli vrata mednarodnemu programu za mlade. S programom MEPI smo začeli v šolskem letu 2015/2016  in do sedaj je 8 dijakov prejelo bronasto, srebrno ali zlato priznanje.

V svojem prostem času Mepijevci pridobivajo znanja s področij, ki jih izberejo sami. Pomagajo oskrbovancem domov za starejše in RK, sošolcem, gasilcem … Krepijo  svoje telo v različnih športnih aktivnostih. Na koncu pa uživajo na odpravah, ki jih načrtujejo sami.

Mepi program deluje po 10 načelih: zabava, netekmovalnost, dostopnost, prostovoljnost, uravnoteženost, individualnost, razvojnost, stopnjevanje, vztrajnost, navdih.

Vaša naloga je, da poiščete 10 načel Mepi programa. Rešitve z vašim imenom in priimkom pustite pri receptorju. Prvih pet dijakov, ki bodo nalogo pravilno rešili, bodo prejeli praktično nagrado.

Zdenka Resnik, prof.

KOSTANJEV PIKNIK

V sklopu Ekošole, natančneje projekta LEAF, smo letošnje šolsko leto, 20.10. 2021, končno izvedli kostanjev piknik.

Dijaki so kostanj nabrali, ga zrezali, potem smo ga v zunanji učilnici spekli in pojedli. Da pa ne bi ostalo samo na pikniku, so v kuhinji pri Teu Gosaku pripravili kostanjeve sladice.

Pri izvedbi piknika so sodelovali Zdenka Resnik, Vanda Macerl in Anamarija Berdelak Potočnik ter kasneje v kuhinji Teo Gosak.

Piknik je seveda požel interes tudi med ostalimi dijaki, a, žal, nismo imeli več časa za izvedbo. Gotovo se tega lotimo drugo leto.

Vsekakor pa se letos širi ponudba projekta LEAF v obliki odhoda v gozd (glede na vreme) in nabiranje – vej, listov, ostalih stvari, ki bi jih lahko uporabili za namizno ali pa sezonsko dekoracijo. Za pomoč bomo prosili Karmen Pevec, ki je v dekoriranju več kot domača.

                    Anamarija Berdelak Potočnik, prof.

GOSTINSKO-TURISTIČNI ZBOR 2021

V četrtek, 14. 10. 2021, je v okviru gostinsko turističnega zbora GTZ 2021 v Postojni potekalo tekmovanje dijakov srednjih šol s področja gostinstva in turizma. Srednjo šolo Zagorje je zelo uspešno zastopal dijak Enes Kreštić iz 2. d razreda. Za osvojeno bronasto priznanje čestitamo Enesu in njegovemu mentorju Teu Gosaku.

Sem Maruša Klančišar, dijakinja 4. a razreda programa zdravstvena nega. V času, ko med nami razsaja Covid-19 in zaradi tega zdravstvo iz dneva v dan trpi, sem bila precej aktivna pri pomoči zdravstvenim delavcem in jim s tem omogočila vsaj malo lažji ritem dela. Na začetku sem v tretjem letniku v oktobru en mesec opravljala prakso na Enoti za intenzivno nego v Splošni bolnišnici Trbovlje. Tam sem prostovoljno nadaljevala še en teden. Kasneje sem na pomoč priskočila tudi v Domu starejših občanov Izlake, kjer sem se prvič srečala z delom v “bojni” opravi proti Coroni. V letošnjem šolskem letu pa sem v mesecu septembru opravljala prakso v EIN v SBT. Tam sem ob vdoru Covida spoznala delo v sivi (možnost okužbe) in rdeči coni, kjer so pacienti z okužbo. Kljub utrujenosti in zgodnjem vstajanju sem se vsakič brez muke odpravila na delo in se po njem vesela opravila domov, saj sem se zavedala, da sem s svojimi dejanji pomagala sočloveku in s tem potencialno nekoga osrečila. Presrečna sem, da sem našla poklic, za katerega vem, da ga ne bom opravljala z muko in mi bo v življenje poleg dela prinesel veliko sreče, ki ti jo dajo hvaležni pacienti.

                  Maruša, 4. a

V Splošni bolnišnični Trbovlje na internem oddelku sem opravljala svoje praktično usposabljanje. Pri delu s človekom sem spoznala pomen zdravja, katerega se, žal, ne zavedamo, dokler ne zbolimo. Sodelavci so me naučili veliko novega. Glede dodatnih znanj in veščin, katere edino lahko dobimo na praksi . Poleg tega, da smo strokovno usposabljani in vešči, potrebujemo človečnost, potrpežljivost in ljubezen do svojega dela .Skozi delo vidimo vse možne oblike življenja. Poleg lepe strani našega poklica je tudi slaba stran, ko se moramo sprijazniti s smrtjo. Velikokrat sem se srečevala s tem. Takrat je potrebno, da se sami sprijaznimo s tem in ponudimo podporo svojcem. Če svoje delo opravljaš z veseljem, boš vsako oviro premagal in se boš počutil zelo lepo. Lepa beseda odpira tudi najtežja vrata.

                   Medina, 4. a

V dveh letih opravljanja prakse sem spoznala veliko stvari, prav tako sem ugotovila, da sem se odločila za pravi poklic. Če se spomnim nazaj, je bilo moje mnenje v preteklosti čisto drugačno, saj sem ob opravljanju prvega PUD-a imela drugačen pogled na paciente in so se mi smilili. Danes pa sem prav tako sočutna do pacientov, vendar jih dojemam drugače in se zavedam, da jim s tem delom pomagam. Lepa, a hkrati najtežja izkušnja, ki sem jo do sedaj doživela, je bilo delo v Coroni, ko smo bili v skafandrih in dodatni zaščitni opremi. Čeprav je bilo delo naporno, polno bolečin in glavobola, je bila to lepa izkušnja v življenju.

                  Tjaša, 4. a

Leta 2019 smo doživeli prelom, nastopil je COVID-19. V tem času smo dijaki bili veliko doma, zato je bilo znanje zelo pomanjkljivo, še posebej praksa. Kljub temu smo naredili obe enomesečni praktični usposabljanji. Imeli smo zelo strpne ter dobre mentorje, kljub pomankanju znanja so bili zdravstveni delavci prijazni in so nas sami veliko naučili. Včasih je bil kdo malce “tečen”, vendar smo jih razumeli zaradi preobremenitev ter pomankanja kadra. Sam sem se v času prakse največ naučil, tako lansko kot tudi letošnje leto. Vesel sem, da delodajalci omogočajo praktično usposabljanje, kajti mi smo tisti, ki bomo v prihodnosti pomagali tistim, ki bodo rabili našo pomoč.

                  Tim, 4. a

Svojo enomesečno prakso sem v 3. in 4. letniku opravljala v Splošni bolnišnici Trbovlje v urgentnem centru. Tekom PUD-a sem pridobila veliko novih znanj in izkušenj. Zelo mi je bilo všeč, da so mi zaposleni v urgentnem centru zaupali in prepustili delo. Spoznala sem, kako so v nekaterih primerih zelo pomembne minute ali celo sekunde. Videla sem, kako težko je delati v današnjih razmerah, zato pa je še toliko bolj pomembna medsebojna pomoč.

                    Lea Č., 4. a

Pred začetkom projekta FIT NAJSTNIK sem si želela spremembe in sem potrebovala motivacijo. Pred leti sem motivacijo našla in se s pomočjo vaj, ki so bile podobne vajam v projektu Fit najstnik, spremenila življenjski slog, a sem kasneje opustila vsakodnevno vadbo. Ko sem slišala za ta projekt, sem ponovno dobila voljo do vadbe, poleg tega sem dobila tudi zamisli za obroke, katerih se nisem držala do popolnosti, a sem se jim poskusila vsaj približati. Med izvajanjem projekta sem prvič po približno osmih letih zajtrkovala.

Sedaj, po končanem projektu, še vedno izvajam vaje, res je, da ne vsak dan, ampak vsaj dvakrat ali trikrat tedensko. Prav tako si vzamem več časa za sprehode in zajtrke, katerih sem od začetka projekta Fit najstnik in do danes imela več, kot prej v vseh letih svojega izobraževanja.

Z rezultati, ki so del projekta, sem zadovoljna, zaradi zajtrkov sem bolj zbrana v šoli, z vadbami in s sprehodi pa nekako odmislim šolo in se sprostim (predvsem z vsakodnevnimi sprehodi), tako da sem pripravljena na učenje, ob katerem sem tudi bolj zbrana in si več zapomnim.

                                                                                                        Lucija Grošelj, 2. a

V projektu Fit najstnik sem letos sodelovala prvo leto. Za projekt sem se odločila, ker želim vzdrževati psihično in fizično kondicijo. Projekt mi sicer drastično ni spremenil življenja, saj sem že prej aktivno telovadila, mi je pa bil odlična dodatna motivacija. S projektom sem spoznala zdrave jedi, ki sem jih vnesla v svoj jedilnik. Hvaležna sem razredničarki, da nas je spodbudila k sodelovanju in nam tako obogatila dneve ter pripomogla k bolj zdravemu načinu življenja v našem razredu.

Larisa Selan, 2. a

Ko se zbudiš, si pripraviš zajtrk. Telesu moramo zagotoviti dovolj energije za delo v šoli. Zajtrk naj bo bogat s kompleksnimi ogljikovimi hidrati, s kakovostnimi beljakovinami in z maščobami. Namesto belega kruha si privoščimo polnozrnat kruh, pripravimo si lahko ovsene kosmiče ali si skuhamo proseno ali ajdovo kašo, polento … Dodamo skuto, grški jogurt, da zadostimo potrebam po kakovostnih beljakovinah. Ne smemo pa pozabiti na maščobe, zato jedi obogatimo z oreščki, s semeni, z avokadom … Pripravimo si lahko tudi jajca, pršut, tuno ali pa različne napitke.

Ko pridemo iz šole, pojemo kosilo, nato si vzamemo čas za počitek. Po počitku sledi čas za telesno aktivnost. Po vadbi si pripravimo malico, nato pa se začnemo učiti.

Po nekaj tednih boš opazil razliko, počutil se boš bolje.

                                                                                                            Elma Bešić, 2. a

V sklopu projekta Fit najstnik smo si v mesecu oktobru za en mesec postavili izziv, da bomo opazovali naše telo, kako se  spreminja z gibanjem. Izziv je na prvi pogled izgledal lahek, a se je kasneje izkazal za težkega, saj jih je veliko obupalo že po nekaj dnevih. Sama sem mnenja, da bi lahko bilo takšnih projektov več in bi si lahko vsak vzel manj kot 30 minut časa in razgibal svoje telo ter tako poskrbel za svoje zdravje in dobro pripravljenost telesa. Med projektom smo ugotovili, da se spremembe v telesu lahko opazijo že po mesecu, če redno in učinkovito izvajaš vaje, in ti lahko zelo dobro koristijo v šoli, pri učenju in boljši zbranosti.

                                                                                                 Tinkara Pervinšek, 2. b

RECEPT ZA VEČ DENARJA

Velikokrat slišimo izjave, da denar ni najpomembnejši v življenju, denar ne raste na drevesu, tega si ne morem privoščiti …

Ali ste se kdaj vprašali, od kje takšne trditve in kako vplivajo na nas? Marsikaj je v naših glavah in marsikaj nas ovira, da zaradi napačnega razmišljanja ne dosežemo tistega, kar bi lahko. Toda marsikaj je mogoče spremeniti, a najprej je potrebno spremeniti nekatera prepričanja in ustvariti drugačen odnos do denarja.

Premožni ljudje niso nič pametnejši od manj premožnih, imajo samo boljše navade ravnanja z denarjem. Ljudje razmišlja: Ko bom imel več denarja, ga bom začel upravljati. To je povsem nasprotno od pravilnega razmišljanja, ki se glasi: Ko bom začel upravljati svoj denar, ga bom imel več. Torej, če začnete razmišljati, kako boste odgovorno ravnali s svojimi dohodki, ki jih imate na razpolago, lahko v prihodnosti pričakujete več denarja.

Pri uspešnem ravnanju s financami, si lahko pomagate z upoštevanjem  naslednjih pravil:

ZLATA PRAVILA UPRAVLJANJA Z DENARJEM

1. Porabi manj, kot zaslužiš.
2. Zaščiti se pred tveganji.

Večje izdatke načrtuj vnaprej in poskrbi za varnostno rezervo.

Vsak mesec naj bi privarčeval 10 % mesečnih prihodkov.

3. Razmišljaj vnaprej, deluj danes.

Izdatke moramo načrtovati in voditi.

Dijaki 5. c, programa ekonomski tehnik, so razmišljali, kako pomembno je za njih varčevanje in odgovorno ravnanje z denarjem.

• Varčevanje oz. odgovorno ravnaje z denarjem je pomembno, ker si s tem zagotavljamo varnejšo prihodnost. Ko varčujemo, vzdržujemo neko finančno stabilnost, ta pa nam omogoča večjo svobodo in udobje v prihodnosti. Varčujemo lahko tako, da zbiramo kovance, ne kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, smo pozorni na popuste … Torej – z malimi koraki do velikega uspeha.

• Odgovorno ravnanje z denarjem je lahko tudi to, da stvari, ki jih ne potrebujemo in so uporabne, prodamo.  Na ta način pridobimo denar, ki ga lahko porabimo za varčevanje. Torej mrtev denar, ki je vezan v stvareh, oživimo. Obratno pa lahko privarčujemo tudi z nakupom rabljenih stvari.

• Med mladimi so danes zelo popularne tudi naložbe v kriptovalute, vendar moramo biti pri tem pazljivi. Za takšne naložbe porabljamo samo del denarja, ki ga »lahko« izgubimo oz. ga ne potrebujemo nujno za življenje.

Suzana Vozel, prof.

… IN ŠE PRAVI KULINARIČNI RECEPT

FLAMBIRANA POSTRV Z GRATINIRANO ZELENJAVO, S ŠKAMPI IN PISTACIJAMI NA ČRNI OMAKI TER POLENTA PO ZASAVSKO

Količine živil za 2 osebi:

• 0,20 kg fileja postrvi,
• 0,14 kg bučk,
• 0,10 kg korenja,
• 0,08 kg repkov škampov,
• 0,03 l olivnega olja,
• 0,08 kg koruzne polente.

Bela ribja omaka:

• 0,05 kg moke,
• 0,02 kg masla,
• 0,15 l mleka,
• 0,05 l ribjega fonda,
• 0,05 l sladke smetane,
• 0,05 l maraskine,
• 0,08 kg sipino črnilo,
• 1 kos limone,
• parmezan, pistacije, sol, poper, bazilika, timijan, muškatni orešček.

Marinada: olivno olje, sol, poper, česen, limonin sok.

Postopek priprave jedi:

Postrv filiramo in jo narežemo na fileje primerne velikosti, jih začinimo, na hitro opečemo v ponvi ter flambiramo.

Zelenjavo olupimo, bučke narežemo na julienne, korenje naribamo in vse skupaj mariniramo z repki škampov.

Na flambirane ribje fileje položimo sotirano bučko, korenje in repke škampov. Po vrhu prelijemo en del bele ribje omake (na maslu na hitro prepražimo moko, ki ne sme porumeneti, zalijemo z mlekom, s sladko smetano in z ribjim fondom), ki jo začinimo s parmezanom in pistacijami ter gratiniramo v pečici.

Med tem časom skuhamo koruzno polento, ki ji dodamo par kapljic olivnega olja, sol in sipino črnilo. Drugi del bele ribje omake  obarvamo s sipinim črnilom.

Krožnik na sredini garniramo z nekaj črne omake, nanjo položimo gratiniran file postrvi in ga obložimo s polento po zasavsko, s sotiranim korenjem in z bučko, ki jo obarvamo s plinskim gorilnikom.

Tehnologija priprave jedi:

• toplotna obdelava živil: kuhanje, praženje, pečenje, gratiniranje,
• mehanska obdelava živil: čiščenje živil z vodo, lupljenje, rezanje, dresiranje, ribanje,
• strokovni izrazi: mise en place, julienne,
• dopolnitveni kuharski postopki: filiranje, flambiranje, mariniranje, sotiranje, garniranje.

Pri degustaciji jedi lahko okusite pet okusov: grenko, kislo, slano, sladko ter umami mesni okus. Želim Vam dober tek!

Enes Kreštić

Svet je lahko krut,

če si drugačen.

Kako si lahko človek tako nadut,

ker tam nekdo je lačen?

So revni, bogati, bolni, celo zdravi …

in ti v družbi za obsodbo so ta pravi.

Največja pa žrtev je posmeha,

on, ki za težko boleznijo boleha.

Kdo sploh upa biti, to kar je,

če vsakdo za njegovim hrbtom se ozre?

Pa ti?

Si upaš biti to, kar si?

Vsi smo si različni, vsi enakopravni.

Naredimo svet lepši in po tem bodimo slavni.

Veronika, 4. b

ŽELIMO SI ČISTO IN CVETOČO POT V ŠOLO

Slika za natečaj Ekošole: MISIJA ZELENI KORAKI

Mnenje dijakov 2. e razreda o izdelavi slike z naslovom Želimo si čisto in cvetočo pot v šolo.

• Zelo lepa slika narave iz odpadnega materiala. Doživel in razvil sem občutek ljubezni, narave in okolja.

  Tim Lipovšek

• Zelo rada ustvarjam, zato mi je bilo pri pouku zanimivo, da smo se naučili ustvarjati iz odpadnega materiala, saj tako lahko prispevam delček k čistejšemu okolju. Zavedam se, da je v našem okolju preveč smeti in onesnaževanja s CO2. Naučila sem se, da v okolje odvržemo preveč odpadkov. Odpadke lahko predelamo in ponovno uporabimo na različne načine – predelava, ponovna uporaba.

  Brigita Bregar

• Slika prikazuje pot v šolo, kakršno si vsi želimo. Ta pot naj bo čista, cvetoča, brez odpadkov in onesnaževanja z avtomobili. Zato smo odpadke uporabili za sliko in s tem pripomogli k čistemu okolju. Ustvarjanje nas je povezalo pri delu, ob katerem smo uživali in se hkrati sproščali.

  Armel Fazlić

• Iz odpadnega materiala (kavbojk, filca, žice, gumbov) smo naredili prekrasno sliko. Pri izdelavi slike sem se naučil oblikovati različne stvari iz odpadnih materialov. Prepričan sem, da sem s tem pripomogel in poskrbel za čistejšo naravo in okolje.

  Jasmin Škrgić

• Pri delu sem se počutil kot dober ustvarjalec, zanimivo mi je bilo delati iz odpadnih materialov, iz katerih sem se naučil izdelovati rože iz blaga, filca, gumbov, iz žice pa kolesa. Ponosen sem na naše delo, saj smo s tem prispevali nekaj za boljše okolje. S sliko pa smo pokazali, kakšno naravo oziroma pot v šolo si želimo v prihodnje.

  Jasmin Čajić

Zahvaljujemo se profesorici za pomoč pri našem delu in ustvarjanju.

KREATIVNO USTVARJANJE

Kako ponovno uporabiti odslužene hlače iz jeansa, reklamne letake, ostanke volne, koščke blaga? Kaj lahko naberemo na sprehodu po gozdu in spremenimo v dekorativni izdelek? Kako z malo ali nič denarja izdelamo všečno dekoracijo? In ne nazadnje – kako spočijemo včasih prenapete živčke in se pri tem celo zabavamo?

Na ta vprašanja so pod mentorstvom Karmen Pevec poskušale odgovoriti udeleženke usposabljanja z naslovom Kreativno ustvarjanje, ki smo ga na Srednji šoli Zagorje izvajali v okviru programa MUNERA 3.

11 udeleženk se je spopadlo z zahtevnimi temami: izdelavo dekoracije ob prvem novembru, ustvarjanjem adventnega venčka iz odpadnega blaga, aranžiranjem daril najrazličnejših oblik, izdelavo voščilnic in namiznih dekoracij za praznike ob koncu leta …

Kar nekaj udeleženk je zaposlenih v vrtcu, zato so bili med izdelki tudi takšni, ki jih lahko izdelajo otroci.

Krožno gospodarstvo, recikliranje, uporaba naravnih materialov niso bile več le besede, temveč so se le-te osmislile in udejanjile v obliki izdelkov, ki si jih lahko ogledate na fotografijah.

Pa še to – udeleženke usposabljanja komaj čakajo na nadaljevanje, ki bo s pomladnimi temami sledilo v marcu 2022, mi pa bomo veseli, če se jim bodo pridružile nove radovedne duše.

                                                                               Karmen Pevec, prof.